VSRS Sodba VIII Ips 135/2017

Jedro

Sodišče druge stopnje izhaja iz pravilnega stališča, da je delavec do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičen le, če mu delovno razmerje preneha. Zmotno pa meni, da v konkretnem primeru tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker mu je bilo s pravnomočno sodbo sodišča za nazaj vzpostavljeno z vsemi pravicami.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. in III. točki izreka spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku II. točke in v III. točki izreka, svoje pritožbene stroške pa krije tožena stranka sama.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega in revizijskega postopka v višini 2.042,63 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka tožniku obračunati odškodnino v znesku 4.708,68 EUR in nadomestilo za neizkoriščen letni dopust v znesku 7.240,05 EUR ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik zaradi nepredvidljivih dogodkov (izredne odpovedi in bolezni) pri toženi stranki pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni mogel izrabiti dopusta za leto 2013, zaradi česar je presodilo, da je upravičen do izplačila nadomestila za letni dopust v tem letu v sorazmernem delu (upoštevajoč tudi enomesečno zaposlitev pri drugem delodajalcu).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za izplačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leto 2013 v znesku 7.240,05 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je navedlo, da je s tem, ko je tožena stranka zaradi pravnomočno ugotovljene nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika pozvala na delo in mu priznala vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače, nastopila situacija, kot da temu delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar naj ne bi bil v ničemer prikrajšan. Do nadomestila za neizrabljen letni dopust je posameznik upravičen le v primeru prenehanja delovnega razmerja, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 4/2017 z dne 22. 2. 2017 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, letnega dopusta pa zaradi utemeljenega razloga pred tem ni mogel izkoristiti, upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust, če je bila v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je bilo delavcu priznano delovno razmerje in pravice iz delovnega razmerja.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno štelo, da tožniku delovno razmerje dne 28. 3. 2013 ni prenehalo. Meni, da vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj in priznanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotovljene nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja na njegovo pravico ne vplivata. Nadomestilo plače in nadomestilo za neizrabljen letni dopust imata različen namen, zaradi česar ne gre za dvojno plačilo za isto stvar. Obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, ki je v tožnikovem primeru trajalo več kot tri leta, se ne bi smelo šteti za letni dopust. Položaj brezposelnega delavca brez prejemkov ni enak položaju delavca na brezskrbnem letnem dopustu. Tožnik pravice do letnega dopusta za leto 2013 ni mogel izkoristiti zaradi razlogov na strani tožene stranke, zaradi česar je ostal brez dopusta in brez odmene za odvzem že pridobljenih pravic.

5. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki od leta 1985 dalje. Dne 11. 3. 2013 mu je ta izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ga 28. 3. 2013 odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj. Delovno sodišče je s sodbo I Pd 540/2013 z dne 20. 3. 2014 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 584/2014 z dne 6. 11. 2014 pravnomočno ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožena stranka je tožniku za leto 2013 priznala 34 dni letnega dopusta, ki pa ga ta ni izkoristil najprej zaradi bolezni nato pa zaradi izredne odpovedi.

9. Na podlagi 166. člena v času izredne odpovedi veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) ter ob razlagi in v duhu Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa,¹ se delodajalec in delavec ne moreta dogovoriti o odškodnini za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Delodajalec je dolžan po tej določbi plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti².

10. Sodišče druge stopnje izhaja s pravilnega stališča, da je delavec do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičen le, če mu delovno razmerje preneha. Zmotno pa meni, da v konkretnem primeru tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker mu je bilo s pravnomočno sodbo sodišča za nazaj vzpostavljeno z vsemi pravicami. Tožniku je bila 28. 3. 2013 izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, zato (in ker je bil pred tem tudi odsoten z dela zaradi bolezni) letnega dopusta za leto 2013 ni mogel izrabiti. Do odškodnine za neizrabljen letni dopust je upravičen, čeprav je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila izredna odpoved nezakonita in so mu bile za nazaj priznane vse pravice iz delovnega razmerja. Položaj delavca v delovnem razmerju ni enak položaju delavca, pri katerem je delovno razmerje naknadno (retroaktivno) vzpostavljeno s pravnomočno sodno odločbo. Ko ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče sanira nezakonito stanje in ugotovi oziroma vzpostavi obstoj delovnega razmerja za nazaj, kakor da le-to ni prenehalo. To pa ne spremeni dejstva, da je delavcu pred tem delovno razmerje dejansko prenehalo.

11. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da brezposelne osebe ni mogoče enačiti z delavcem na letnem dopustu. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu, katerega namen je delavcu med obdobji dela omogočiti počitek in čas za sprostitev in razvedrilo.³ Čeprav je bilo tožniku naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bil v ničemer prikrajšan. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Namen prvega je delavcu povrniti znesek plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, namen drugega pa je preprečiti, da bi prenehanje delovnega razmerja, ko ni več mogoče vzeti plačanega letnega dopusta, delavcu onemogočilo izkoristiti to pravico, čeprav zgolj v denarni obliki.⁴

12. Tožniku je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje dejansko prenehalo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik prav zaradi nepredvidljivih dogodkov, tj. zaradi bolezni in odpovedi brez odpovednega roka, pri toženi stranki ni mogel izkoristiti dopusta za leto 2013. Zato je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku prisodilo odškodnino zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2013, neutemeljeno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust, je bila pravilna. Zato je glede na navedeno revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

13. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP. V skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS št. 2/2015) mora tožena stranka tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka (odgovora na pritožbo) v višini 690,03 EUR (545,60 EUR za nagrado za postopek po tar. št. 3210, pavšalni znesek 20 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 in 22% DDV) ter stroške revizijskega postopka v znesku 1.352,60 EUR (2 x 534,00 EUR za postopek predloga za dopustitev revizije in revizije po tar. št. 3300, 2 x pavšalni znesek 20 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 in 22% DDV, 80,50 EUR sodna taksa za predlog za dopustitev revizije in 149,50 sodna taksa za vložitev revizije). Sodišče tožniku ni priznalo stroškov za fotokopije, saj je ta strošek upoštevan že v okviru prisojenih materialnih stroškov. Ker je tožnik z revizijo uspel, tožena stranka svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na revizijo krije sama.

-------------------------------
¹ UL L 299, 18. 11. 2003, str. 9-19
² Prim. sklep VS RS VIII Ips 191/2010 z dne 22. 11. 2011, sodbo VIII Ips 218/2010 z dne 7. 2. 2012, in druge
³ Tako namen letnega dopusta razlaga SEU v sodbi v združenih zadevah C-350/06 in C 520/06, sodbi v zadevi C-277/08, sodbi v zadevi C-486/08 in drugih.
⁴ Sodba v združenih zadevah C-350/06 in C 520/06, sodba v zadevi C-337/10, sodba v zadevi C-118/13, sodba v zadevi C-341/15.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 4/2017-8
• Sklep VIII Ips 107/2011
• VDSS Sodba Pdp 753/2022